Sindikati in civilnodružbene organizacije, združeni v tako imenovano Delavsko koalicijo, so javno pozvali ministra za delo Luko Mesca k ponovnemu premisleku o višini minimalne plače, ki naj bi po novem znašala 1000 evrov neto. Po mnenju koalicije je predlagani znesek utemeljen na napačnih predpostavkah in ne odraža realnih stroškov preživetja v trenutnih gospodarskih razmerah. Namesto vladnega predloga zahtevajo zvišanje minimalne plače na 1107 evrov neto. Predstavniki delavcev opozarjajo, da prag revščine in rastoči življenjski stroški zahtevajo odločnejši poseg v plačno politiko. Po njihovem prepričanju predlaganih tisoč evrov ne zadošča za dostojno življenje, kar bi lahko vodilo v nadaljnje poglabljanje socialnih razlik. Ministrstvo za delo so pozvali, naj pri izračunih upošteva dejansko kupno moč prebivalstva in inflacijske pritiske na osnovne življenjske potrebščine. Spor glede višine minimalne plače sproža širšo javno polemiko o tem, kakšen dohodek v Sloveniji še omogoča preživetje. Medtem ko vlada vztraja pri svojem izračunu, Delavska koalicija napoveduje stopnjevanje pritiska, če njihove zahteve po višjem znesku ne bodo uslišane. Odločitev ministra Mesca bo ključna za nadaljnji socialni dialog v državi.

V Delavski koaliciji so opomin pred odpovedjo, ki ga je sindikalist David Švarc prejel od Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, označili za kazen zaradi njegovega nasprotovanja pokojninski reformi. Pozvali so tudi k izstopu iz sindikalnih organizacij, ki ne delujejo v interesu delavcev.

Pokojninska reforma, ki jo je vlada Roberta Goloba označila za eno najpomembnejših, je bila objavljena v Uradnem listu, potem ko Delavska koalicija ni uspela zbrati dovolj podpisov za referendum. Reforma dviguje starostno mejo za upokojitev na 62 in 67 let.

Minister za delo Luka Mesec je po neuspešnem zbiranju podpisov za referendum o pokojninski reformi izrazil zadovoljstvo. Ocenil je, da javnost prepoznava koristnost reforme in da je to zmaga dialoga ter družbenega soglasja.

Delavski koaliciji do izteka roka ni uspelo zbrati 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma o pokojninski reformi. Zbrali so le dobro četrtino potrebnih podpisov.

Delavska koalicija je ponovno izrazila podporo Saši Gržiniču, pooblaščencu Sindikata poštnih delavcev, ki mu grozi odpoved delovnega razmerja zaradi njegove sindikalne dejavnosti in zbiranja podpisov za referendum o pokojninski reformi. Sindikati so protestirali pred poslopjem Pošte Slovenije in napovedali širše akcije v primeru odpovedi.

V Sloveniji se odpira vprašanje referenduma o pokojninski reformi. Medtem ko nekateri opozarjajo, da reforma prinaša daljše delo in nižje pokojnine, drugi menijo, da izboljšuje položaj ranljivih skupin. Delavska koalicija zbira podpise za referendum, saj verjame, da bo reforma zahtevala daljše delo. Komentatorji izpostavljajo, da mnogi ne vedo, kako reforma vpliva na upokojitveno starost, a ji kljub temu nasprotujejo. Morebiten padec reforme na referendumu bi pomenil zgolj odlog reševanja problema.

Delavska koalicija je pred začetkom zbiranja podpisov za referendum o pokojninski reformi opozorila na domnevno ustrahovanje svojih članov. Kot primer so navedli pooblaščenca Sindikata poštnih delavcev Sašo Gržiniča, ki naj bi prejel opomin pred odpovedjo zaradi zbiranja podpisov. Ministrstvo za delo je v odzivu pozvalo državljane, naj se pred podpisom seznanijo z uradnimi podatki in poudarilo, da reformo podpira večina reprezentativnih sindikatov, delodajalska združenja in združenja upokojencev.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je določila, da se bo zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi, ki ga zahteva Delavska koalicija, začelo v sredo, 8. oktobra.

Minister za delo Luka Mesec meni, da je pobuda za referendum o pokojninski reformi usmerjena proti družbeni koaliciji. Delavska koalicija, ki jo sestavlja več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, je v Državni zbor vložila pobudo za referendum o pokojninski reformi s skoraj 10.000 podpisi. Mesec opozarja, da so v ozadju zasebni interesi.